-
1 film
[film] 1. noun1) ((a thin strip of) celluloid made sensitive to light on which photographs are taken: photographic film.) film2) (a story, play etc shown as a motion picture in a cinema, on television etc: to make a film; ( also adjective) a film version of the novel.) film, filmski3) (a thin skin or covering: a film of dust.) sloj, plast2. verb1) (to make a motion picture (of): They are going to film the race.) snemati2) ((usually with over) to cover with a film: Her eyes gradually filmed (over) with tears.) prekriti (se)•- filmy- filmstar* * *I [film]nounkožica, mrena; prevleka; meglenina; film; filmska predstavaII [film]1.transitive verbs kožico prevleči; filmati, snemati;2.intransitive verbs kožico, mreno se prevleči; zamegliti se (oko); biti primeren za filmanje -
2 sound film
[sáundfilm]nounzvočni film; zvočni trak -
3 talk film
[tɔ:kfilm]nounzvočni film -
4 sound-track
noun ((a recording of) the music from a film: I've just bought the sound-track of that new film.) glasba iz filma* * *[sáundtræk]nounna filmski trak posneti ton; zvočni, tonski trak -
5 talking
[tɔ:kiŋ]1.adjectivegovoreči; ki zna govoriti; izrazita talking parrot — papiga, ki govoritalking machine — fonograf;2.noungovorjenje; klepetanje, brbljanje; zabavahe did all the talking, all the talking was on his side — on je imel glavno besedo -
6 movietone
[mú:vitoun]nounAmerican zvočni film -
7 sound motion picture
[sáundmoušən píkčə]nounAmerican zvočni film -
8 talkie
[tɔ:ki]nounAmerican colloquially zvočni film; plural industrija zvočnih filmov; kino z zvočnimi filmi
См. также в других словарях:
fílm — 1 a m (í) 1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film // tak trak s posnetki: projicirati film na široko platno; dobro ohranjen film;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvóčen — čna o prid., zvóčnejši (ọ̄ ọ̑) 1. nanašajoč se na zvok: zvočni pojavi / zvočna naprava, priprava / zvočni signal, znak / zvočni dražljaj / dosegati posebne zvočne učinke; zvočni vtis govora; zvočna podoba besede; zvočna skladnost / zvočni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tónski — 1 a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike ● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba ◊ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
efékt — a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odméven — 1 vna o prid. (ẹ ẹ̄) 1. ki (močno) odmeva: odmevni klici / odmeven hodnik, prostor; pren., knjiž. ta film dojame le človek z odmevno duševnostjo 2. publ. ki je ob svojem nastanku predmet govorjenja, razpravljanja: odmevni politični dogodki;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
playback — a [pléjbek] m (ẹ̑) film., rad. zvočni posnetek, predvajan pozneje skupaj z neposrednim petjem, igranjem ali s slikovnimi posnetki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
posnétek — tka m (ẹ̑) 1. z rodilnikom kar je narejeno čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: to je le posnetek marmorja; ima posnetek starega kovanca; dober posnetek krzna, usnja / ekspr. sin je veren posnetek svojega očeta 2. kar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predvájati — am nedov. (ā) 1. s posebnimi napravami povzročati, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, viden: predvajati film; predvajati magnetofonski posnetek / predvajati zabavno glasbo / na televiziji pravkar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tón — a m (ọ̑) 1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov 2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vál — a m, mn. valóvi stil. váli; dv. vála in valóva (ȃ) 1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavrtéti — ím dov. (ẹ í) 1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi: dvignili so zapornico in voda je zavrtela mlinsko kolo; hitro, počasi zavrteti / zavrteti vrtiljak; pren., ekspr. kolesa zgodovine ne moreš zavrteti nazaj 2. narediti, da se kaj giblje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
